Pri naših babicah je bilo naravno zdravljenje zelo cenjeno. Znanje o njem so pridobile od svojih mater in tako se je širilo iz generacije v generacijo. Takrat še ni bilo interneta, zato pa je bilo ustno izročilo v polnem teku. Naše babice so poznale naravno zdravljenje tako dobro, da so zlahka zbile otroku vročino ali pa umirile krče v trebuhu. Zavedale pa so se tudi, da ima naravno zdravljenje svoje meje. Ko so ugotovile, da s svojimi ukrepi niso odpravile težav pri svojem otroku, so poskrbele, da ga je pregledal zdravnik.
Pri tem so se zanašale na svoje znanje in intuicijo, ki jih je le malokrat pustila na cedilu. Svoje izkušnje in znanje so prenašale na svoje hčerke in sinove. To je bil sestavni del vzgoje oziroma opremljenosti za življenje. Naravno zdravljenje ima tudi v naših krajih bogato tradicijo. Zanimivo je, da so med posameznimi pokrajinami razlike tudi na tem področju, podobno kot se razlikujejo narečja in kulinarika. Poznavanje zdravilnih zelišč pri starejših generacijah je bilo nekaj samoumevnega. Otroci so spoznali mnoga zdravilna zelišča in rastline ob igranju na travnikih in pašnikih ter gozdovih. Pomagali so tudi svojim staršem pri obdelovanju njiv in vrtov. Tako so spoznali rman, žajbelj, majaron, koprivo, sivko, baziliko in še mnoge druge zeli, ki učinkovito pomagajo pri mnogih težavah z zdravjem.
Saj poznate pregovor, ki pravi, da za vsako težavo raste rožica. Samo poznati jo je treba in se nanjo tudi spomniti, ko imamo sami ali pa naši bližnji težave z zdravjem. Zakladnica znanja o zdravilnih zeliščih in drugih postopkih naravnega zdravljenja se zdi naravnost neverjetna. V današnjem času je na voljo na stotine knjig, ki obravnavajo to tematiko. Na internetu dobimo tudi ogromno informacij o tem. Kdor ima željo in voljo lahko zlahka pride do koristnih informacij o tem, kaj pomaga pri določenih zdravstvenih težavah.