Pred nekaj leti sem po naključju obiskala Izolo in od takrat je to ena mojih najljubših obalnih destinacij. Prvič sem jo obiskala na povabilo prijateljice, ki tam preživi skoraj vsak vikend. Nisem pričakovala, da me bo ta majhno mesto tako navdušilo. Bila sem prepričana, da je vse na slovenski obali bolj ali manj enako – veliko turistov, beton in prenatrpane plaže. A Izola mi je hitro dokazala nasprotno.
Ko sem prispela, me je najprej očaralo staro mestno jedro. Ulice so ozke, tlakovane in polne značaja. Vonj po morju, po lokalni kuhinji in vonj po soli v zraku. Sprehod po mestu me je spomnil na nekaj mediteranskega, a s pristnim domačim pridihom. Ljudje so prijazni, vse poteka bolj umirjeno kot v večjih obalnih mestih.
Ena mojih najlepših izkušenj v Izoli je bil večer na svetilniku. S prijatelji smo si prinesli podlogo, nekaj prigrizkov in vino. Sedeli smo tik ob morju, poslušali valove in opazovali sončni zahod. Takšnega miru že dolgo nisem občutila. Poleg tega mi je bilo všeč, da Izola ponuja nekaj za vsakogar, od dobrih restavracij, lokalne tržnice, sprehajalnih poti do možnosti za kolesarjenje in kopanje.
Zdaj Izolo obiskujem večkrat letno. Je moj pobeg iz vsakodnevnega vrveža. Tudi če grem samo za en dan, se vedno vrnem bolj sproščena. Ima nekaj posebnega. Ni prevelika, a ponuja dovolj. Ni preveč glasna, a nikoli dolgočasna. In vsakič znova odkrijem kakšen nov kotiček, kavarno ali razgled, ki mi polepša dan. Izola je postala moj kraj za umik in polnjenje baterij.
Poleg vsega, kar Izola že ponuja, sem se zaljubila tudi v tamkajšnje dogodke – od poletnih koncertov na prostem do kulinaričnih večerov z lokalnimi specialitetami. Tudi izven sezone ima svoj čar. V hladnejših mesecih je tišja, skoraj meditativna in takrat najraje obiščem obmorsko pot ali se usedem v manjšo kavarnico s pogledom na morje.…